Stečaj?

„Našim kreditom so skrajšali rok!“ To je moral spomladi leta 1966 sporočiti Franz Rauch na sestanku vodstva. Trudi, Erich in Roman so verjetno za trenutek obnemeli. Rauchovi so leta 1962 uvedeno rast večinoma financirali s krediti dveh lokalnih bank. Odprt je bil srednji, dvomestni milijonski znesek v šilingih. Prodaja je cvetela, toda rezultati so bili še skromni. Banki sta sicer poznali ambiciozne načrte mlade vodstvene ekipe, vendar jim niso več zaupale, da bi jim lahko uspelo. Stečaj? Franz Rauch se spominja najtežjih dni svojega življenja: „Prek znanca sem dobil termin pri predsedniku Creditanstalt na Dunaju, Heinrichu Treichlu.“ V nedeljo popoldne se je namestil v 6-posteljni spalnik „Wiener Walzerja“, nočnega vlaka do glavnega mesta. V ponedeljek zjutraj je predsedniku banke v 30 minutah razložil strategijo podjetja Rauch. „Treichl je pokimal in rekel, naj se vrnem čez dve uri. Čakal sem v kavarni. Nato mi je v roko stisnil dva čeka in dopis za naši banki, v katerem je pisalo, da Creditanstalt prevzema naše kredite.“ V ponedeljek popoldne se je Franz Rauch z vlakom vrnil v Ländle.

„Naši vaški banki tega nista pričakovali. Da nam bo zaupala največja banka v Avstriji,“ se spominja Franz Rauch. Štirje mladi Rauchovi so Creditanstaltu zastavili čisto vsak kvadratni meter posesti. „Vsi smo verjeli v naš koncept, zato smo zlahka podpisali zadolžnico,“ se spominja Trudi Ludescher.

V 6-posteljnem spalniku legendarnega nočnega vlaka „Wiener Walzer“ se je Franz Rauch peljal na sestanek s predsednikom Creditanstalt: podjetje reši največja avstrijska banka.