Story 9: 1948
Od kose do vezilnega stroja
Rauchovi so bili gorski kmetje iz Dünserberg-Bassiga, majhne kmetije visoko nad krajem Walgau, na 1270 m nadmorske višine. V letih okoli 1880 se je Franz Josef Rauch s sestro in tremi brati preselil najprej v Götzis-Spalla, pozneje pa v Rankweil. Tam so leta 1894 za 3800 guldnov kupili hišo s hlevom in sobo na ulici Langen Gasse.
Štirje bratje in sestra so bili delovni ljudje. Vodili so malo kmetijo z nekaj živine in poleg tega še vezilnico z ročnimi vezilnimi stroji. Brata Franz Josef in Johann-Baptist sta imela očitno dobro poslovno žilico. Vezenine sta prodajala z vedno večjim uspehom doma in v tujini. Kmalu sta ob hiši prizidala lokal, sprva z dvema, nato pa s tremi ročnimi vezilnimi stroji. Poleg tega sta izdelavo vezenin naročala že tudi pri drugih vezilnicah. V začetku leta 1909 sta ustanovila vezilnico „Gebr. Rauch“, ki je bila do začetka 30. let cvetoče podjetje. V 50. letih so stavbo prodali sosednjemu podjetju König.
Leta 1909 ustanovljena vezilnica „Gebr. Rauch“ bratov Franza Josefa in Johanna Baptista Raucha se je razvijala do 30. let 19. stoletja v ugledno podjetje z desetimi 15-yardnimi vezilnimi stroji. Toda svetovna gospodarska kriza leta 1929 je to panogo še posebej močno udarila: nekaj let pozneje so vse naprave oddali v staro železo in vezilnico likvidirali. Na srečo so imeli Rauchovi tam že drug vir dohodka.
