• thumbnail

    Vitamin D v ospredju

    3 Minutes | 3176

Vitamin D v ospredju

Sedaj je ponovno tukaj, najtemnejši čas v letu. Dnevi so kratki in – če na nebu ne sije ravno čudovito jasno zimsko sonce – so pogosto megleno sivi, hladni in odeti v meglo.

To je čas, ko ne trpi samo naš „duh“, temveč tudi naše telo. Splošno navdušenje za gibanje upade, tako tudi zadrževanje na prostem. To ima prav poseben učinek: oskrba našega telesa z vitaminom D je ogrožena, kar lahko vpliva na tveganje za bolezni in za smrt.

Vitamin D sodi v skupino v maščobi topnih vitaminov in je velikega pomena za zdravje kosti, do visoke starosti. Zvišuje gostoto kosti in krepi mišice. Obratno pa pomanjkanje v otroštvu pripelje do rahitisa (deformacija kosti) in v odrasli dobi do osteomalacije oz. osteoporoze (bolezenska kostna predgradnja oz. dekalcifikacija kosti). Pri starejših se tveganje za padce oz. zlome kosti in na sploh tveganje za smrt zvišuje. Ali igra vitamin D tudi preventivno vlogo glede srčnožilnega sistema in določenih rakavih obolenj, je v zadnjih letih predmet številnih znanstvenih študij. Razpravlja se tudi o morebitnem vplivu na običajne prehlade, bolezni dihal in dovzetnost za okužbo s Covid-19. Kot relativno zagotovljeno velja, da je pri resnem pomanjkanju vitamina D imunski sistem vsekakor oslabljen.

Med vsemi vitamini ima vitamin D poseben položaj, saj ga telo ne pridobiva samo s prehrano, temveč ga z izpostavljenostjo samega telesa sončni svetlobi (svetloba UVB) telo samo ustvarja v koži. Kako visoka je proizvodnja je odvisno od dnevnega časa oz. leta, geografske širine, vremenskih razmer, neprikrite površine kože in njene debeline in pigmentacije kože. Tako poleti zadostuje 15-minutna izpostavljenost soncu. Sredstvom za zaščito pred soncem se pa ne bi smeli odpovedati, tudi če ta sredstva nekoliko znižujejo tvorjenje vitamina D. Povsem drugače pa je videti pri nas v zimskih mesecih, ko je na voljo malo sonca. V Avstriji in Nemčiji je UV-indeks v času šestih mesecev prenizek, da bi bilo mogoče zagotoviti zadostno proizvodnjo vitamina v samem telesu. V tem primeru bi moral Srednjeevropejec z mešanim tipom kože približno dve uri preživeti na prostem ob poldnevu – dlani, roke in obraz imeti neposredno izpostavljene soncu. Na srečo pa naše telo lahko črpa tudi od tega, ker je prejelo spomladi, poleti in v jeseni. Saj se vitamin D več mesecev hrani v mišičnem in maščobnem tkivu.“

Zato je – posebej v temnem zimskem času – pomembno paziti na zadostno dovajanje vitamina D. Predvsem mastne ribe, kot so slaniki, losos ali skuša so dobri dobavitelji, vendar tudi jetra, jajca (torej jajčni rumenjak), nekaj užitnih gob ali avokadov. Priporočen vnos, ki ga navajajo živilske družbe je v obsegu 20 µg/dan (ali 800 mednarodnih enot) pa je redko dosežen: otroci zaužijejo povprečno približno samo 1 do 2 µg in mladostniki oz. odrasli nekje 2 do 4 µg na dan s hrano. Ob pomanjkanju oz. nezadostnem ustvarjanju vitamina v telesu se zato v naših zemljepisnih širinah priporoča dodaten vnos pripravka vitamina D. To velja posebej za starostne skupine nad 65 let, saj v starosti se bistveno ne zniža samo mobilnost oz. čas zadrževanja na prostem, temveč na splošno tudi moč sinteze vitamina D v samem telesu. Tako je telesu lastna proizvodnja pri 70-letniku štirikrat nižja kot v starosti 20 let. Tudi pri kroničnih bolnikih s temno barvo kože je lahko smiselno dodajanje pripravka vitamina D. Diagnozo pomanjkanja vitamina D oz. dejansko potrebo in predpisovanje pravilnega doziranja je najbolje pri tem dogovoriti s hišnim zdravnikom.“

Za vse nas je priporočljivo izkoristiti vsako priložnost za zimsko sonce. Tudi, če strah za pomanjkanje vitamina D ni upravičen – splača se, ravno sedaj, ohraniti pregled nad prehrano, ki je bogata z vitaminom D.“

Vprašajte RAUCH
×

Zima polna vitaminov