Za razliko od vseh drugih vitaminov, je vitamin D tisti, ki ga je naše telo sposobno proizvajati. Ko je izpostavljena ultravijolični svetlobi, ki je ena od sestavin sončne svetlobe, naša koža proizvaja to snov iz določenih predhodnikov. A, pozor! Pri vsem tem je potrebna tudi zmernost, saj se moramo pred ultravijoličnimi žarki tudi ustrezno zaščititi.

Vitamin D spodbuja skladiščenje fosforja in kalcija v črevesju, ki ju telo dobi s hrano, prav tako pa skrbi za nabiranje teh elementov v kosteh.

Oseba, ki je redko na soncu in s hrano zaužije malo vitamina D, lahko kaj kmalu začuti posledice pomanjkanja te snovi. Celo pri dojenčkih, ki jih z dobrim namenom ne izpostavljamo soncu, lahko zaznamo pomanjkanje vitamina D. To pa lahko vodi v revmatizem, ki se manifestira kot motnja v razvoju kosti v otroštvu. Pa vendar je danes rahitis že dokaj redek pojav, saj zdravniki ponavadi svetujejo preventivno zdravljenje z vitaminom D, ki ga tudi redno izvajajo.

Starejši ljudje pogosto zaužijejo premalo vitamina D, saj se premalo gibljejo, so bolni ali slabotni. Pomanjkanje vitamina D uničuje kosti in posledično povzroča njihovo slabljenje. Oblika demineralizacije kosti, ki jo poznamo kot osteoporozo, se bolj pogosto pojavlja pri ženskah kot pri moških. Med menopavzo proizvaja žensko telo manjše količine spolnih hormonov, ki so ga v prejšnjih življenjskih obdobjih varovali pred uničevanjem kosti.
Sončni vitamin D je torej tisti, ki nam lahko pomaga ohraniti kosti in zobe zdrave.

 
Vitamin D najdemo le v hrani živalskega izvora, npr. ribi (slanik, jegulja, losos), pa tudi v jajcih, maslu in mleku.

Vir: Volker Schmiedel MD, „Fit und gesund mit Vitalstoffen“ („Zdravi in v dobri telesni formi z osnovnimi življenjskimi izdelki“), Gräfe und Unzer, München